Dodan: 29. 05. 2008 @14:04:50
Slovenci na Irskem o Irski
Ker se vedno znova pojavljajo podobna vprašanja na različnih forumih, pa dajmo odpret temo, ki bo odgovorila vsem tistim, ki jih zanimajo dejstva o Irski, Ircih in vtisi nas, ki na Irskem živimo. Moj prispevek k temu, je naslednji:
Dodan: 29. 05. 2008 @14:32:54
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Moji vtisi ... Ker sem si že ustvaril približno sliko o Zelenem otoku, upam, da je ne bo v prihodnje kaj skazilo, vam navajam nekaj mnenj o tem in onem. Naši prvi vtisi in razlogi zakaj se, zaenkrat, počutimo na Irskem zelo dobro, so povezani predvsem s filozofijo, da moraš Irsko kot celoto začutiti, saj lahko le tako, po moje, v tem okolju zaživiš tako, kot si želiš. Dejstvo je, da je tukaj podnebje drugačno, da je kriterij urejenosti, čistosti in odgovornosti drugače definiran in uporabljan kot v Sloveniji. Tako kot je zelo dosti dejstev o tej deželi absolutno za najvišjo oceno, tako jih je tudi nekaj, s katerimi se je potrebno, preprosto, sprijazniti. Pri nas se lahko v enem dnevu "zgodijo" vsi štirje letni časi in življenje mesta se začuti komaj v poznih dopoldanskih urah. Vsaj v manjših mestih je tako, za večja nimam izkušenj. Veter raznaša smeti, ki se skrivajo v obilnem zelenju. Vse je bujno zeleno. Naravno zeleno. In še kar raste in cveti. Ekstremnih temperatur ni. Pozimi sem spremljal vreme na Irskem in nikoli ni bila temperatura pod ničlo. Poleti pa, tako pravijo, ne preseže 25 stopinj. Toliko različnih vrst rastlinja na kupu vidiš le v botaničnih vrtovih. Poleg breze raste figa, ob palmi smreka, ob bezgu agava, po sivki diši v novih "business centrih", trava je zaradi vetrov močna in zaradi vlage in sonca bujna in sočna. Videl sem drevo, ki mu ne vem imena. Nenavadne, nadrealistične oblike ... Nikoli videno! Na tem zelenju, ki seže do morja, do vode, se pasejo krave in ovce. Belo črne krave in bele ovce. Črede konj. Oleandri vseh vrst in velikosti, cvetijo v sto različnih barvah. S kamnitih ograj visijo fuksije, za katere bi moral imeti lastnik »orožni list«. Narcise so enkrat višje in večje kot v Sloveniji, šopi trobentic so 20 do 30 cm visoki. Na vaški cesti povožena lisica in jež in še ena lisica. Malih ptic pevk ni dosti, vsaj pri nas ne. Nekaj pastiričk in nekaj taščic se bori za mrčes, ki ga ni, vsaj do sedaj ne. So pa kosi in drozgi glasni. Nekajkrat sem videl postovko nad travnikom. Zelo dosti je vran in galebov. Sive čaplje preletavajo pristanišče. Ne vem, kaj naj rečem. Res silovita nasprotja kamor pogledaš. Na isti oglasni tabli neka nepremičninska agencija oglašuje prodajo 800 let starega gradu in novih montažnih hišic, ki imajo garancijo 10 do 20 let in ki ne bodo preživele malo močnejšega viharja. Ob cesti smeti, ki jih premetava veter, za ograjo kamnitega doma pa urejena hiša, s pokošeno angleško travo, čudovitim rastlinjakom, nič kiča, samo »vse natur«. Tudi znotraj so domovi, kolikor sem uspel do sedaj videti, izjemno domače in kvalitetno urejeni. Starejši domačini so nekako skrivnostno drugačni, zelo strpni in prizanesljivi. Irci so ponosni na svojega škrata, ki ga imenujejo Leprikon in na pripadnost provinci, kjer živijo. Mi smo okrožje Munster. Naša barva je rdeča. Kač na otoku ni. Najvišji hrib, ki ga pred imenom imenujejo »gora«, je visok 1060 m (če se ne motim). Povsod je dosti vode. Potočki se izlivajo v morje sredi lepih peščenih plaž ali pa najdejo pot med skalami, ki visijo nad morjem. Družina je tradicionalno na prvem mestu. Običajno sta najmanj dva otroka v družini. Pogoste pa so tudi družine z več otroci. Dekleta se zelo dobro počutijo v trenerkah. Nisem opazil, da bi se pretirano trudile za svoj izgled. Otroci so živahni in radoživi. Včasih na meji slabe vzgoje, vendar je bliže resnici verjetno ugotovitev, da jim je prepuščena svoboda. Zdijo se mi kot »cigančki«. V šolah otroci nosijo "uniforme", ki so udobne in jih lahko kupiš v lokalnih trgovinah. Osnovna šola je nekaj popolnoma drugega kot v Sloveniji. Preverjanje znanja je štirikrat na leto, roditeljski sestanki enkrat letno, osnovnošolci se izobražujejo v poletnih mesecih, ko ni toliko padavin, v naravi, med drevesi in na travnikih. Šole so opremljene bolj "po kavbojsko". V šolah ne nosijo copat. Ravnatelj naše šole je rekel, da otrok ne obremenjujejo z nepotrebnimi odgovornostmi, da jim ne postavljajo preveč pravil, saj se je pravil "potrebno držati", to pa je že naporno. Za učitelje in otroke. Ravnatelj odpre sam, vsak dan vrata v šolo ob 8.40, ob devetih se začne pouk. Otroci imajo vmes dva odmora. Malico si vsi otroci nosijo s seboj, saj tople prehrane ni. V nametanem "sinovem"razredu z dotrajanim pohištvom in popraskanimi stenami visi na steni najnovejši »touch screen« z notebookom in internetno povezavo. Nižja stopnja konča ob 13.30, višja pa ob 14.30. uri. Izkušnje s šolo si še nabiramo. Vsaka družina ima družinskega zdravnika, tako, da bolniki ne posedajo po ordinacijah. Kako je v bolnicah ne vem. Avtomobile imajo bolj kot ne, zanemarjene, neočiščene. Dejstvo je, da avtomobilov ne malikujejo kot Slovenci. Medkrajevne ceste so »tak pač« asfaltirane, široke štiripasovnice, s kolesarskimi stezami in brez bankin. Trava raste do asfalta. Na teh cestah se ne vozi hitreje kot 110 km/uro. Zelo redke so izjeme, ki divjajo 130 km/uro. Kazni za prometne prekrške so »baje« izjemno visoke. Steze med vasicami so ozke, vse, brez izjeme asfaltirane, včasih sicer tako, kot da bi jih kdo »ometaval« ter brez urejenih bankin in po njih divjajo, zdi se mi, da vsi. Morda zato, ker na njih ni večjega prometa. Na mestnih cestah, ob neredu s parkiranjem, velja neko tiho pravilo ljubeznivosti in strpnosti. Nihče ne trobi. Upoštevanje in priznavanje prednosti pešcem je običajna prijaznost, pa naj bo na prehodu, kjer tako in tako vozniki ustavijo, ali pa kar nekje, kjer vidiš, da želi nekdo prečkati cesto. Strpni so tudi šoferji med seboj. Nikomur se ne mudi tako zelo, da ne bi mogel tistih nekaj sekund »porabiti za nasmešek, uvidevnost in ljubeznivost«, dvig roke v pozdrav. To ne pomeni, da se vsi in vsepovprek režijo in ti mahajo, ampak, da se ta pozitivnost in vse kar sodi zraven preprosto čuti in opazi. Že ta pozdrav je značilen: » How are you?«. Res je, da nihče v resnici ne pričakuje, da mu boš odgovoril, ker bi ga s tem zmedel in mu dal misliti ... Meni se zdi pozdrav »luškan« in nekaj pove o tukajšnjih ljudeh. Zelo redko, oz. samo enkrat sem videl manjšo skupino mladih razgrajačev, pa še to niso bili Irci, vsaj izgledali niso tako. Res je tudi, da se zvečer ne potepam in ne hodim po pubih, ampah slišal sem, da so Irci zelo miren »folk«, v nasprotju z mojim dosedanjim prepričanjem, da so ognjeviti in vročekrvno borbeni. Policaja v Cobhu ne vidiš, razen ob prometnih špicah, če se priveže kakšna velikanska ladja ali pa ob času, ko otroci odhajajo iz šol. Ponoči so na mestnih cestah patrulje, tudi mene so ustavili, ko sem odhajal po ženo v službo. Še policaj je bil nasmejan in vljuden. Šole so mešane in deške ali dekliške. Čeprav je Irska tradicionalno katoliška dežela, otrok s katoliško vero v večini šol več ne obremenjujejo preveč. Če so otroci izrecno vzgojeni v verskem duhu lahko obiskujejo katoliške šole, pod okriljem cerkve, pa še tam se mi zdi, da niso zelo »trdi« do ateistov. V naši šoli je ravnatelj sicer povedal, da imajo vsebine o veri in bogu, vendar sva vzela to, glede na to, da nismo verni, kot splošno izobrazbo. Sicer pa sva otrokoma te reči že pojasnjevala, in sta seznanjena do kod je dobro poslušati verske nauke in kje se je potrebno sam opredeliti. No, moji hčeri se "žvižga", njej je najpomembnejše, da gre letos v šolo. Sin pa je bister mladenič, ki si ne bo dovolil preveč soliti pameti, predvsem sedaj, ko že zna sam zagovarjati nekatera svoja prepričanja. Darwin in National Geographic sta za njega zakon. Torej, to nas ne moti. Dosti je priseljencev. Gradbeništvo je v razcvetu tudi tukaj. Gradi se zelo dosti. Cene hrane so zelo različne. Primerjava cene mleka: v prvi trgovini za vogalom je cena za 2 litra mleka 2 eura, v Tesco ali Lidll pa 1,65 eura. Razmerje cen za večino artiklov široke potrošnje med malimi trgovinami in supermarketi je približno takšno. Mi smo navdušeni nad kvaliteto mleka in mesa, le prekajeno meso in meso iz tunke si damo poslati iz Slovenije. Na tržnici v Corku dobiš vse kar želiš. Mi kupujemo zelenjavo, ribe in meso. Zaenkrat še nismo odkrili kruha, ki bi nam ustrezal, zato kupujemo sveži, narezani, beli toast, za katerega plačamo 1,37 eura/kg. Imajo izvrstno in poceni maslo.V trgovini je Guinness 2 eura, v Pubu pa "pint of Guinness" (1/2 l) 4,20 eura. Imajo tudi evropska bela piva in vina, ki se po ceni in kvaliteti lahko primerjajo z vini in pivom v slovenskih supermarketih. Nad ponudbo oblačil sva z ženo navdušena. Zakaj? Zato, ker imajo v ponudbi modna oblačila vseh številk, ne pa samo oblačila za anoreksične 17. letnice. Videti je, da se je moda zelo približala konfekciji. In ponudba je res velikanska. Kar smo do sedaj kupili zdravil, (sirup za otroke, Aspirin, ipd.) so cene primerljive ali nižje kot v Sloveniji. Na splošno, v povprečju stroški preživetja na Irskem ne presegajo istih stroškov v Sloveniji. Bencin je od 1,24 do 1,30 eura. Šola je brezplačna, kupiš le uniformo in nekaj malenkosti. Naši fiksni mesečni stroški brez hrane so cca 1400 eurov (zgornja meja). Zajel sem najemnino za hišo, ki je 1000 eurov, telefon, TV, kabelsko, internet, smeti, plin, elektriko... Za hrano zapravimo še 800 eurov zraven. Najnižje, zakonsko določeno plačilo za 1 uro dela je 8,65 eura, povprečno pa med 12 in 15 euri. Prazniki in nedelje se plačajo posebej. Plače so tedenske ali mesečne, odvisno od pogodbe. Brez PPS številke (kot slovenska davčna številka) in stalnega prebivališča ne moreš narediti ničesar. Na uradne dokumente čakaš do "nezavesti". Si vzamejo čas. Vse naredijo, prijazno in ustrežljivo, le čas je za Irce zelo relativna zadeva. In kvaliteta opravljenih storitev tudi. Ampak jim vse "štima". To so reči, ki jih moraš sprejeti, drugače ne gre. Torej, Irska je čudovita dežela, če jo sprejmeš tako kot je, saj kdo pa pravi, da so kulturna in civilizacijska merila, ki so večini Slovencev privzgojena, tista prava in bi morala biti kriterij za vse ostale. Seveda je to le moje mnenje in zagotovo bodo še druga in drugačna. Mislim, da se bom tukaj, na Irskem, še dolgo dobro počutil.
Dodan: 29. 05. 2008 @14:42:49
Re: Slovenci na Irskem o Irski
A smem izvedeti kaj vas je neslo na Irsko?
Dodan: 29. 05. 2008 @14:52:59
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Res lep prispevek. Super! Se veliko uspeha in veselja na Irskem se naprej.
Dodan: 29. 05. 2008 @15:25:21
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Odgovor za 23 : Smeš.
Dodan: 29. 05. 2008 @15:40:05
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Tiyana, hvala.
Dodan: 29. 05. 2008 @15:45:31
Re: Slovenci na Irskem o Irski
zanimiv prispevek, hvala:)
Dodan: 29. 05. 2008 @18:46:38
Re: Slovenci na Irskem o Irski
zelo lepo napisano opažanje irske, upam, da mi je dovoljena pohvala, čeprav sem bila tam že večkrat, živim pa v slo, torej pohvala v upanju na nadaljevanje!
Dodan: 29. 05. 2008 @21:47:51
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Kar nekaj pismenih Slovencev je tudi v Dublinu in okolici. Morda bi veljalo napisati kako je tam. Vem, da so stroški bivanja dosti višji. Predvidevam da je nepopisna gneča, kakšne so izkušnje s to "silno barvitostjo kultur" v Dublinu? In zahodna obala? Sligo, Mayo ?Tam je, pravijo, pravljično. In na jugozahodu, kjer so veličastni Cliffs of Moher v pokrajini Clare. Pa druženje s kiti, delfini. Ima kdo izkušnjo?
Dodan: 30. 05. 2008 @00:14:43
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Imam občutek,da množakar ni dolgo časa na irskem..da bi se moda približala konfekciji :-) hudo dvomim,vempa le to, da so irke lepo zaokrožene,čisto vse po vrsti. Da je irska hladnokrvnost in umirjenost nekaj lepega,kakršni so njihovi sosedje danci,norvežani,tako umirjeni,da gori kar pogrešaš našo slovensko vročekrvnost,prerivanje,pljuvanje in balkansko temperamentnosti.Mater razlika kot dan in noč.Da so prijazni,je le maska,so se tega navlekli od angležev,misiljo si pa čisto nekaj drugega,drugače povedano,nobene direktnosti...sam gobec jih je z "vuđ ju plis...." Da so temperature njihove nekaj lepega,lahko vprasaš irca,pa ti pove,da komaj čaka da zbeži v španijo...mater pogrešaš gori sneg,ki ga ni...pogrešaš sonce,ki ga ni nikoli,nikoli,nikoli..evola,malo temperamentnosti v živo...mater ti j....poln k..c vode in vetrov iz vseh koncev...mater zelenje kje????? samo je... trava...ko govoriš o oleandru in figah in vse ostalo, ovoženo iz mediterana,najdeš pa to al v tesku al v rastlinjaku....mater niti gozda nimajo,ene same kepice gozda nimajo...mater peščenih plaž v neskončnost,a kaj ko ni sonca in je zunaj poleti 18 stopijn..jebeš to..me je prej zazeblo,medtem ko sem poskušal do vode prit,se je takrat spet sonce zarilo za oblake..p.mater kot da si na barki...jebeš to..najbolj mi je vstalo v spominu,ko sem čakal za bus,pa je tudi ena punčka stara 9 let čakala in je hkrati tudi varovala še tri bratce,en je bil star nekje 6,drugi 4 leta,tretji pa še dojenček,pa je ta mali od 4 nekaj tečnaril,pa mu je punčka zabrusila na ves glas: "shut up you re fucken mount", to je pripoved iz revnega predela dublina.. oh pa ta njihova neurejenost..mater jim..okrasijo dablin za novo leto z lučkami,in pol jim visijo lučke(ugasnjene) vse tam do sredi meseca februarja,ne da bi se spomnili jih pobrat...mater pa kaj imaš proti cerkvi,darwin in cerkev,obe teoriji se lahko lepo dopolnjujejo,samo stvar interpretacije,bež kaj do župnika,kr vpraši,si na pravem mestu..ampak,jst se še mogoče vrnem gor,kljub rasizmu,ki ga je čutiti,samo zaradi denarja in lepih punc iz litve latvije estonije.
upam da sem bil dovolj izčrpen, patrik
Dodan: 30. 05. 2008 @00:31:38
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Aja,kako že oni pravijo...čemur koli, tudi novoletnim lučkam..."teik t izi".
Dodan: 30. 05. 2008 @12:17:37
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Sem bla s frendico v B&B v Rosslare, v okolici Wexforda in nama je lastnica, Mrs. Bernadette, ko je videla, da sva bol na kratko z Euri in da bi radi ostali še nekaj časa, po enem tednu bivanja pri njej, poiskala stanovanje za 14 dni in za 150 Eurov. Dejte no, a ni to prjazno. In sonca je tud blo,vsaj tist mesec, ko sva se potepali tam. In Dublin je neki čist druzga. Ful gužva in zabave kolk hočeš. Revni predeli velikih mest pa so povsod po svetu enaki. Beda in nered, sam ne smeš cele nacije pol po njih ocenjevat. Irci so cool.
Dodan: 30. 05. 2008 @12:42:09
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Morda v zadnjem postu nisem bil dovolj jasen.
Irci so umirjeni, hladni in zadržani.
Vedejo se podobno kot Danci in Norvežani, pravo nasprotje Itailijanom,Špancem,Slovencem. Čustev ne izkazujejo v taki meri (razen v pubih), kot to počnemo Slovenci, v smislu izrazitega prikazovanja sreče, veselja, zla, sovraštva. Nepredvidenega izlivanja veselja ali zla ni čutiti v zraku. Še takrat,ko bi morali izraziti jezo, izkažejo formalost; nekakšne angleške vzvišenosti so si navlekli na ramena. No,ko enkrat to doživiš, ugotoviš,da smo Slovenci resnično južnjaški narod, zelo temperamenten v vedenju. Ko si enkrat "gori", si zaželiš nekaj tiste naše direktnosti, napisano z velikimi črkami, tistih naših izpadov veselja in sreče, kakor tudi tistih naših temnejših plati vedenja, izražanja sovraštva ipd. Morda zato Irci izgledajo na prvi pogled zelo prijazen narod, ker preprosto ne povedo tistega, kar mislijo. Čas..njihov čas teče drugače, počasneje..vzamejo si čas za premislek, da razmislijo, kako naj se odzovejo (vedenjsko) na določeno situacijo.
V preostalih "tezah" svojega predhodnega posta pa predvidevam,da sem bil dovolj nazoren v svojih pogledih realnosti življenja na Irskem.
Je pa nešteto drugih stvari,ki jih tukaj v postu ne omenjam, ki so me osrečale na Irskem, in zaradi katerih se bom v kratkem vrnil na ta otok.
Dodan: 30. 05. 2008 @13:45:47
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Vsakdo, ki ponovno obišče Irsko ima svoj spisek"neštetih razlogov" za to. Men in mnogim s kerim sem govorila, je narava nekej posebnega. Ok, res da ne spoznaš ljudi v dušo v enem mesecu, povsod so dobri in slabi. Da so pa zadržani, nič za to. Men je to celo ljubše, kot pa da te "oblaja" vsak ta drug na cest, ko greš mim, recimo, kakšen "južnjaški dalmatinski" temperament.
Dodan: 30. 05. 2008 @19:09:17
Re: Slovenci na Irskem o Irski
@patrik
zdej ko si se spucu glede slabih stvari, nam pa lohka zaupaš še lepšo plat Irske. V zadnjem postu si že namignil da so in mislim da bo bolj prijetno brati. :)
Lp
Dodan: 30. 05. 2008 @21:47:23
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Irska Irska vas vabi z značilnim irskim pozdravom: »Céad Míle Fáilte« - kar pomeni tisočkrat dobrodošli. In res je izjemna ta po vsem svetu znana iskrena gostoljubnost Ircev, ki se znajo veseliti življenja v vsakem trenutku, saj je zanje življenje preveč dragoceno, da bi ga živeli drugače. Kot pravi pregovor: Tujcev ni, so le prijatelji, ki jih še nismo srečali. Irska je en sam velik naravni park fascinante lepote z raznoliko pokrajino, z enkratnimi naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi in ljubeče negovano tradicijo, kjer boste doživeli čudovito sožitje ljudi in narave. Vas mika okus prekajenega lososa in kremastega Guinessa ob sončnem zahodu, čolnarjenje in ribarjenje na osamljenih jezerih, smeh, pesmi in ples ob zvokih tradicionalne irske glasbe v vaškem pubu, starodavne trdnjave, svetlikajoče se v jutranjem soncu, sprehodi po gričih, prekritih z vresjem, ali gozdnih dolinah mimo strmo padajočih slapov? Naj ponovimo: »Céad Míle Fáilte«. DUBLIN Dublin je brez dvoma ena najlepših in najprijaznejših evropskih prestolnic. Z več kot 1000-letno preteklostjo - mesto »Dubh Linn« je služilo že Vikingom kot njihova trgovska točka, je tudi eno najstarejših glavnih mest. Večina zgodovinskih znamenitosti, muzejev in galerij, privlačnih trgovin in očarljivih restavracij je trnjenih v mestnem jedru, ki ga boste zlahka raziskali kar peš. Živahno mesto, ki mu dajejo poseben pečat stare georgijanske hiše in značilna vhodna vrata najrazličnejših barv, je bilo že od nekdaj pomembna kulturna prestolnica in glasbeno središče. Še posebej pa mesto slovi po gostoljubnih prebivalcih, ki bodo vedno našli čas za pogovor - v parku, na avtobusu, med nakupovanjem ali v neke vrste nacionalni irski instituciji – v tradicionalnem irskem pubu. CORK Uspešno poslovno, trgovsko in bančno središče prelepe južne Irske. Cork se ponaša z enkratno lego na otoku med dvema kanaloma reke Lee. Je mesto hribčkov, nabrežij in mostov, parkov, prelepih georgijanskih stavb, ozkih ulic in trgov, koničastih streh in mestnih promenad. Cork in njegova okolica se ponašata z bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino; mesto pa slovi tudi kot umetniško, literarno in glasbeno središče, kar potrjuje tudi naziv Evropska kulturna prestolnica za leto 2005. Vsako leto gosti mednarodni festival filma, jazza, folklore in zborovskega petja, svojemu obiskovalcu pa skozi vse leto nudi pestro ponudbo razvedrila s številnimi gledališči, restavracijami, pubi itn. Njegovi prebivalci slovijo kot izjemno gostoljubni, zgovorni in polni humorja.
Dodan: 30. 05. 2008 @23:56:29
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Za vsakodnevna opravila, pa tudi za izlete in raziskovanje okolice, je seveda tudi na Irskem najbolje, da imaš avto. Prodajalec nam ga je pripeljal domov. Otroka sta se ga najbolj razveselila. Jaz pa sem prestajal težke trenutke. Vedel sem, kaj me čaka. Pa nisem strahopetne sorte. Izkušnja je bila neverjetna. Po več kot tridesetih šoferskih letih vožnje normalnih avtomobilov, sem sedel v avto, ki ima volan na desni. Preizkusno vožnjo sem opravil sam. Bil je petek popoldan, ceste so bile polne. Izpred hiše sem odpeljal na glavno cesto in po levi proti krožnemu križišču. Volan na desni, menjavanje prestav z levo roko, vzvratno ogledalo na napačni strani. Za znoret. Kot po definiciji sem se v križiščih postavil v napačno kolono. Pa ni nihče trobil, mahal in kričal, ko sem spreminjal smer in se opravičeval za zmedo. Po slabi uri sem pripeljal domov in ... si natočil Jamesona. Ni bilo druge. Po nekaj mesecih in po nekaj tisoč kilometrih, mi je vožnja po levi že domača. Kdo bi si mislil? Človek se res vsemu privadi.
Dodan: 31. 05. 2008 @08:12:11
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Dublin v irščini - Baile Átha Cliath - v neposrednem prevodu pomeni Mesto na plitvini trstovih jezov. Samo v letu 2006 se je v Dublin, največje mesto na Irskem in prestolnico Republike Irske, ki leži na vzhodni strani otoka ob izlivu reke Liffey v morje, zaradi odprtja trga dela priselilo okoli 100.000 Poljakov in 70.000 Kitajcev, velika večina od njih v želji po boljšem življenju in dobrem zaslužku. Hitro večanje števila prebivalcev glavnega mesta Irske, ki je imelo ob zadnjem štetju leta 2002 495.000 prebivalcev, ob letošnjem štetju pa naj bi imel Dublin brez okoliških krajev po napovedih več kot 1.274.000 prebivalcev, se kaže predvsem v neznosni gneči ob prometnih koncah in vedno polnih mestnih ulicah. Prav na ulicah pa naletimo na tisto drugo stvar, ki turistu hitro pade v oči. Ogromno Ircev kadi na ulici. Leta 2004 so namreč na vseh javnih površinah na Irskem prepovedali kajenje, še vedno pa je dovoljeno kaditi pred bari, restavracijami, poslovnimi stavbami in, na primer, kadite lahko tudi v hotelskih sobah. Nič nenavadnega torej ni skupina urejenih poslovnežev, ki postopajo pred restavracijo ali poslovno stavbo in delijo svojo kadilsko izkušnjo. Domačini se nad tem, da ne smejo kaditi v lokalu, nikakor ne pritožujejo. Pravijo, da jim oblačila ne smrdijo več po cigaretnem dimu, pred vrati lokala pa je tudi izvrstna priložnost za spoznavanje novih ljudi. Spoznavanje ljudi pa ni edina "prisila", ki jih žene kadit ven ne glede na vreme, saj so kazni za kršilce tega zakona sila ostre. Tistega, ki prižge cigareto v zaprtih javnih prostorih, čaka kazen 300 evrov, lastnik lokala pa se mora odreči kar 3.000 evrom. Prve tri stvari, ki povprečnemu Slovencu (po manjši raziskavi z udeležbo med turisti v Dublinu pa tudi prebivalcem drugih evropski držav) pridejo na misel, ko zasliši besedo Irska, so najverjetneje pivo (običajno Guiness), irska glasba (morda celo The Dubliners in The Corrs) ter rdečelični, rdečelasi in dobrovoljni (predvsem zaradi kominacije prvih dveh asociacij) Irci. Rdečelasih naj ne bi bilo več prav veliko, drži pa, da so izjemno odprti, prijazni in veseli, pa ne le pod vplivom priljubljenega temnega piva. Lokalov z dobro, tudi irsko glasbo v Dublinu ne manjka, veliko jih turist lahko obišče predvsem v Temple Baru, središču v centru Dublina, ki je znano po lokalih in kulturnih ustanovah. Utrip mesta je živahen čez vse leto, Dublin pa zares zaživi šele poleti, ko ožje mestno središče, predvsem za vozila zaprto ulico Grafton Street, preplavijo turisti in ulični umetniki, čez vse poletje pa mesto gosti številne glasbene festivale. Domačini zato obisk glavnega mesta Irske nedvomno priporočajo poleti, saj je takrat tudi padavin najmanj. Letošnja zima (2006) je sicer presenečenje za vse Irce, saj tako dolgega odbobja brez padavin ne pomnijo. Običajno je vreme na Irskem pozimi oblačno z dežjem ali vsaj rosenjem, poleti pa je padavin manj, kljub temu pa skoraj vsak dan za nekaj ur dežuje. Na JV Irske je najmanj padavin. V povprečju celo manj kot v Sloveniji. Tisti del Irske obale, od Youghala do Corka imenujejo Irska riviera.
Dodan: 31. 05. 2008 @08:43:28
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Neko julijsko soboto smo iz Münchna odleteli proti Irski v lepem poletnem vremenu. Po kar prijetnem poletu smo se pričeli spuščati proti letališču Shannon. Kaj lahko pričakuješ, ko se bližaš Irski? Dež! In vreme se našim pričakovanjem ni izneverilo. Resnično je deževalo! Carinske formalnosti so bile kratke, in po manj kot eni uri (predvsem zato, ker sva bila s kolegom prva na vrsti za najem avtomobila), smo že sedeli v najetih avtomobilih in se privajali na desni volan. Že po nekaj kilometrih vožnje v dežju, sem se nekoliko privadil na to spremembo. Bilo pa je tudi že kar pozno in morali smo poiskati B&B (Bed & Breakfast, kar pomeni točno to kot naš prevod; tu dobiš posteljo in zajtrk), ki sem ga rezerviral že vnaprej. Mislili smo, da bomo imeli težave pri iskanju, a se je vse skupaj sijajno izteklo in že kmalu smo se naselili v lepih sobah. Takoj nato smo se podali raziskovat okolico in seveda smo našli pub. Ker smo že vedeli, da se na Irskem pije temno pivo oziroma "stout", smo ga nemudoma poskusili - odlično je! Naslednji dan se je vreme nekoliko izboljšalo; dež je skoraj ponehal, ko smo krenili na pot. Ogledali smo si votlino Crag Cave, v kateri ni nič deževalo. Naš naslednji cilj je bil slavni Ring of Kerry, cesta okrog polotoka Kerry, ki velja za eno najslikovitejših v Evropi. Obvozili smo celotni polotok, videli pa skoraj nič, saj je bil dan precej meglen. Na naših avtokartah smo imeli narisano tudi točko, s katere naj bi bil izredno lep razgled. Povzpeli smo se na to točko, in tudi nekaj videli, a le tisto, kar je bilo od nas oddaljeno največ deset metrov. Prav prijalo nam je, ko smo našli topel pub, si naročili vročo "Irish Stew" in popili pint piva. Ko smo zvečer iskali prenočišče, nam je sprva pomagala prijazna uslužbenka v turističnem biroju, ki pa je bila neuspešna. Ko je že kazalo, da bomo kar težko našli proste sobe, smo vzeli stvari v svoje roke in presenetljivo hitro našli prenočišče, ki je bilo boljše in tudi cenejše od tistih, ki jih je iskala omenjena uslužbenka. Sem že omenil, da se je kar nekajkrat ulil dež? Bantry House je ena najbolj znanih hiš na Irskem. Obnašali smo se kot Škoti in nismo hoteli plačati vstopnine, pač pa smo si hišo ogledali kar skozi okna. No, nekaj smo vseeno prispevali v turistično blagajno, saj smo morali plačati že vstop na ozemlje, kjer ta hiša stoji. V bližini hiše je lep vrt, ki ga imenujejo "italijanski". Še danes ne vem zakaj, saj ni v njem nič tipično italijanskega. Ali ste že kdaj slišali za obred, imenovan "Kissing The Blarney Stone"? Po legendi, naj bi tisti, ki poljubi ta kamen, pridobil dar govora. Mi smo to seveda poskusili. Vendar, zdi se mi, da je delovanje bolj omejeno. Tisti, ki dar govora že imajo, so ga obdržali, tisti, ki ga nimamo, ga pa žal nismo pridobili. Ko smo nadaljevali pot, se je prikazalo celo sonce in pokrajina se je skoraj čudežno spremenila, a žal le za trenutek. Obiskali smo še Rock of Cashel, obvezni ogled za vsakega popotnika po Irski. Lega utrdbe na vrhu ogromne pečine je čudovita, notranjost pa nič kaj posebnega. Če želite spoznati irsko zgodovino v eni uri (morda kakšno minuto več), ne smete spregledati "Irish Heritage Park" v kraju Wexford. V zgoščeni obliki boste izvedeli vse najpomembnejše podatke iz zgodovine Irske in si to preteklost tudi nazorno ogledali. Seveda je tudi tu deževalo in smo se morali skriti v koče, v kakršnih naj bi pred davnimi časi živeli prebivalci zelenega otoka. Cesta nas je nato vodila preko Wicklow Mountains, kjer smo si ogledali stari samostan Glendalough, v katerem stoji tudi cerkev, imenovana "Kevin's Kitchen". Menimo, da se tako imenuje le zato, ker je v strehi luknja, skozi katero se je lahko valil dim. Baile Atha Cliath je keltsko ime za Dublin. Že prej smo se odločili, da bomo tu preživeli en cel dan. Ker smo prispeli dokaj zgodaj popoldne, smo se kar takoj odpravili v mesto. Naše sobe so ležale v mirnem predmestju, torej smo morali iti v center z avtobusom. Po krajšem prepričevanju, na katero stran ceste se moramo postaviti, da bomo dočakali avtobus, ki pelje v mesto in ne tistega, ki bi peljal na drugo stran, smo dočakali avtobus. Kot v Veliki Britaniji, tudi tu velja, da moraš avtobusu pomahati, da bo ustavil, drugače lahko čakaš in čakaš in čakaš..... Malo smo se sprehodili po mestu, predvsem po četrti Temple bar, kjer je vsaka druga hiša pub ali kakšen drug lokal in našli pub z živo glasbo in plesom. Dežnikov pa nismo potrebovali, ker ni deževalo! Naslednje jutro smo se zbudili in zagledali veliko čudo! Sonce je veselo sijalo in niti sledu ni bilo o oblakih! "Saj bo še deževalo!" me je na hitro pomiril prijatelj. Pa še prav je imel, saj je ravno, ko smo si z zgornjega nadstropja avtobusa kabrioleta, ogledovali Dublin, pričelo deževati in v kratkem je lilo kot iz škafa, tako, da smo bili na veliko veselje ženskega dela odprave prisiljeni zbežati v "Stephen's Green Shopping Centre", največji pokriti nakupovalni center v mestu. Kar nekaj časa smo preživeli v njem, a smo si trgovine le ogledovali in čakali, da bo zunaj prenehalo deževati. Dublin je vsekakor zanimivo, živahno mesto. Malo smo bili razočarani le nad tem, da v centru zabave, v Temple Bar-u, srečuješ pravzaprav samo tujce, Irci pa so menda le zaposleni v pubih in glasbeniki. Seveda pa obisk Dublina ne bi bil popoln, če si ne bi ogledali še Trinity College, z ogromno knjižnico in znamenito "Book of Kells", ki je eno od najpomembnejših del svetovne kulturne dediščine. Če vas zanimajo modeli vlakcev, obiščite Malahide Castle. Grad sam je čudovit, poleg njega pa je "Fry Model Raiway", s čudovito maketo, na kateri lahko spremljaš zgodovino in tudi sedanjost irskih železnic. Vse skupaj pa je prav blizu Dublina. Newgrange je največje predzgodovinsko pokopališče. Če ga obiščete, vzemite s seboj veliko časa in potrpljenja, saj boste čakali kar precej časa da pridete na vrsto za ogled. Nam se ni ljubilo čakati kakšne štiri ure, zato smo se zadovoljili z ogledom makete v centru in si pravi grob ogledali le iz daljave. Dan smo zaključili v Galway-u, v glasbenem pubu, v katerega so spustili tudi mlajše od 21 let. V tem pubu smo prebili nekaj uric, uživali v glasbi in vonjavah iz stranišča, pri katerem smo stali - drugje pač ni bilo prostora, smo pa zato bili povsem ob odru. Connemara je najbolj deževen predel Evrope - več kot 300 dni na leto dežuje. Po deževnem pričetku potovanja, smo seveda pričakovali, da bomo tudi mi ujeli enega od teh deževnih dni, a smo se motili. NI DEŽEVALO! Še več, celo sonce je pošteno sijalo. Connemara je ena najleših pokrajin, ki smo jih videli, Kylemore Abbey pa v resnici izgleda bolje kot na slikah. Cliffs of Moher, z višino navpičnih sten preko 200 m, seveda niso priporočljiva točka za ljudi, ki se bojijo višine. Še tisti, ki tega strahu ne poznajo, se večinoma počutijo nekoliko nenavadno. Vseeno pa si jih splača ogledati, saj so še posebej v soncu čudovite.
Dodan: 31. 05. 2008 @09:40:00
Re: Slovenci na Irskem o Irski
NEKAJ STATISTIKE IN ZGODOVINE: Irska, ki se deli na Severno Irsko in Republiko Irsko, ima približno 5,5 milijona prebivalcev, kar je bistveno manj, kot jih je imela pred 150 leti. Še leta 1841 je imela kar 8 milijonov prebivalcev. Eden glavnih vzrokov za ta upad je velika lakota, ki je bila posledica nekajletnega slabega pridelka krompirja, med leti 1845 in 1849 in je povzročila dvomilijonski upad števila prebivalcev. Svoje so pridale tudi obsežne migracije v Ameriko in Avstralijo (kot posledica tako lakote, kot tudi burne zgodovine Ircev, ki so trpeli hudo politično represijo). V Dublinu danes živi 1.5 milijona prebivalcev, otok pa obsega 84.421 km2. Prvotni prebivalci Irske so bili Kelti. Leta 432 je po papeževem naročilu na otok prišel sv. Patrik in s seboj prinesel krščanstvo. Kasneje je postal irski narodni zavetnik. Irski menihi so preučevali in sestavljali verske spise, prepisovali in krasili verske knjige ter ustvarjali dragocene umetnine. Irska je tako postala evropsko kulturno središče. Leta 795 so roparski Vikingi razbili blagodejni mir. Zgradili so prva mesta, med njimi prestolnico Dublin. V 12. stoletju so si večino Irske podvrgli Normani. Angleški vladarji so krvavo zatirali upore irskih katolikov in njihovo zemljo delili angleškim protestantskim naseljencem. To je sprožilo še danes trajajoče spopade med protestanti, ki živijo večinoma na severu, in katoliki na jugu otoka. Britanci so po državljanski vojni razdelili otok na večji, južni del, ki je leta 1920 dobil samoupravo, in severni del, ki je ostal del Velike Britanije (Severno Irsko pogosto imenujejo tudi Ulster ali šest grofij). Leta 1949 je južna Irska postala samostojna republika, od leta 1973 pa je polnopravna članica Evropske unije.
Dodan: 31. 05. 2008 @13:00:42
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Irska šala, iz časa velikih migracij, naj zadnji,ko zapušča otok, luči pogasne!
Dodan: 31. 05. 2008 @19:44:07
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Kar se vremena in sonca tiče ... Ko smo nakupovali osnovne in najpotrebnejše reči za začetek življenja tukaj, so bili na spisku tudi dežniki. Seveda kvalitetni dežniki, da bodo trajali. Do sedaj jih, v treh mesecih, še nismo uporabili. Seveda včasih dežuje, vendar so to kratkotrajne plohe. Enkrat je celo dva dni skupaj deževalo. Sedaj jih več ne nosimo s seboj, kadar gremo peš v mesto. Sicer pa vreme ni nekakšno "nebodigatreba", vsaj meni se ne zdi. Razlike med nočno in dnevno temperaturo so tri do štiri stopinje. Če je sončno, tako kot danes in ne piha močno, smo lahko v kratkih rokavih kot Irci, ki se že od začetka maja sprehajajo po mestu napol goli. Danes kaže termometer v avtu zunanjo temperaturo 17 stopinj. Bili smo na plaži, kjer je polno družin uživalo praznično soboto. Mnogi otroci so, oblečeni v neoprenske obleke, že pogumno deskali. Voda je še mrzla. Za naslednje štiri dni je napovedano sonce. Bomo videli.
Dodan: 31. 05. 2008 @20:26:50
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Have a lovely long weekend....21 degrees here in Cavan with lots of sunshine! Getting ready for a BBQ!
Dodan: 31. 05. 2008 @20:49:16
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Evo. Vikend pri 21-tih stopinjah, in to na severu Irske. Prav imaš, primerno za gril in kar še sodi zraven.
Dodan: 31. 05. 2008 @20:57:17
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Come visit us sometime....We have been living here for over 6 yrs now....Bought a lovely house in Cavan.....no regrets...we simply love it!
Dodan: 31. 05. 2008 @22:49:16
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Odgovor za An Cabhan ! Upam, da bomo čez šest let mi isto govorili. Naj vam "roštiljenje" uspe. Dosti zadovoljstva tudi v prihodnje. Kar se pa srečanja tiče pa, morda, ko bodo počitnice.
Dodan: 01. 06. 2008 @18:48:53
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Patrik, Patrik ...Oprostite mu ... tipu, ki ne ve kaj govori. Revček ima verjetno proste dneve v psihiatrični kliniki, pa teka po forumih in naklada. In to že nekaj let. Sem že naletela na takšne revčke ... vsi so imeli težave v otroštvu - z mamo, ubožčki, pa brez očeta so gor rasli. Verjetno ni bil nikoli na Irskem, ali pa so ga izgnali, ker je grd človek. Predstavlja se kot: »tisti, ki pljuva po vseh ...«, ali z nazivom »+ -», na več forumih in tudi na tem pa kot »patrik«. Uporablja iste izraze, stavke , imena in običajno grdo kritizira Irsko in Irce. Včasih pove, da je Irska čudovita dežela in Irci krasni ljudje, drugič , da je kot rudnik svinca itd. Ne mu verjeti. Irska je otok, ki ga je potrebno videti, če le imate to možnost.
Dodan: 01. 06. 2008 @22:22:38
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Draga Sandra, trdno stojim za svojimi stališči. Avtor tega posta sprasuje o izkusnjah zivljenja na Irske,na kar sem ga tudi podal,ne vem pa kaj ti tukaj za boga iščeš.Vse napisano je preizkušeno v praksi, ta hude irske dogodivščine pa držim samo zase. Če bi bila prijazna, bi ti kaksno svoje, zgoraj navedeno stališče natančneje argumentiral in pojasnil. Bi vedela nekaj več,tako pa nič. Zraven tega si jemlješ pravico soditi o stvareh,o katerih čisto nič ne veš,in za nameček "pljuvaš" po posameznikih.To zadnje pa nakazuje, da si naša punca,si temperamentna.
SE OPRAVIČUJEM za "bed lenguič",me je prispevek avtorja mal sprovociral.Irska je en sam pašnik (pokritost tal-pašniki,kmetijska zemljišča - 99%),če že o statistiki in vegetaciji govorimo, nasprotno vsej statistiki in videnemu,avtor posta omenja fige,palme in preostalo mediteransko vegetacijo,česar nisem prabavil in mnenje podal ipd. Res je,na bolniški sem zadnje tedne, mal več časa imam,pa pri računalniku visim, jutri pa spet delat,pa konc z nakldanjem po internetu.
Sandra,Irska je krasna dežela za si jo turistično ogledat, za teden,dva, živeti tam pa je druga pesem.
Dodan: 02. 06. 2008 @00:44:16
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Še za "patrika". Gozda je 9,6% (Wikipedija). Seveda so travniki, zato pa imajo milione drobnice. Ni kokosovih palm, so pa neke druge palme po vsej obali, od Wicklowa do Corka. Če si živel na Irskem, si bival verjetn v Dublinu, kjer živi skoraj ena tretjina prebivalcev, pa še to jih je verjetn polovica tujcev. Dublin je z vsemi Poljaki, Kitajci, Nemci in ostalimi res prava norišnca. A je Irska samo Dublin? Irska nam je dala pisatelje: Yeatsa, Joycea, Becketta, Wildea in Shawa, ali če so ti rokerji bliže: U2, The Corrs in Sinead O'Connor... Včasih je bila res pretežno poljedelska dežela, po pridružitvi EU pa se je spremenila, kot radi rečejo ekonomisti, v keltskega gospodarskega tigra in postala sodobna, tehnološko napredna družba. BDP je 48600 dolarjev/prebivalca(nominalno). Prijatelja, ki živita v bližini Durganvana, ob obali sta bila v slo na zavodu za zaposlovanje. Sedaj že četrto leto odplačujeta kredit za čudovito hiško in letno zaslužita več kot 50 000 Eur. Javno zdravstvo je zastonj. Čakalnih vrst ni. Starejši ljudje imajo po šestdesetem letu javni prevoz zastonj. Vode se ne plačuje. Da ne bi še naštevala. Seveda pa tujina ni za ljudi, ki po dveh mesecih jokajo za krajnsko klobaso in slovenskimi kletvicami. Tam preživijo tisti, ki vedo kaj hočejo. In pozimi lepo diši po šoti, ki jo posušeno uporabljajo za kurjavo. Zdaj pa grem v drug peskovnik, upam da nism koga zamorila s to apatijo do ljudi, ki nakladajo. Sandra.
Dodan: 07. 06. 2008 @20:52:33
Re: Slovenci na Irskem o Irski
Uporabni spletni naslovi: ZA NAJEM BIVALIŠČA: http://www.daft.ie ZA ISKANJE ZAPOSLITVE: http://www.job.ie ČASOPISNI OGLASI: http://www.independent.ie ALI http://www.gumtree.com CENE KATALOŠKA PRODAJA ARGOS - vse na enem mestu: http://www.argos.ie CENE SUPERMARKET TESCO: http://www.tesco.ie (registriraj se kot nov uporabnik z izmišljenim naslovom) KVALITETEN LINK ZA VREME PO SVETU: http://www.wunderground.com/cgi-bin/findweather/getForecast?query=Dublin%2C+Ireland (povezava je za Dublin)
OPOZORILO: STA Ljubljana ne prevzema odgovornosti za komentarje obiskovalcev. Komentarji so odraz osebnega mnenja posameznikov. Pridržujemo si pravico do neobjave ali izbrisa tem.