Nasmeh princa Willjama

Zacelo se je z mojo strastno zeljo po potovanju. Koncalo pa pri varuski:)

Od februarja 05 sem kot varuska dveh punck v Ascotu, najbogatejsi predel Londona.. Zadovoljna sem bila z druzino takoj, ko sem se vselila.

Vikende prezivljam v centru Londona. Prvi obisk je bil katastrofa. Takoj ko sem stopila z vlaka sem trcila ob avtobuse, taxije, podzemno...  

Danes 12.7. sem tukaj ze 6 mesecev in videla sem ogromno.

 Big ben in ostale palace ter galerije so cista znamenitost, kar me je bolj fasciniralo so bile malenkosti. Najpomembnejsi dogodek je bil cisto spontan. S prijateljem, ki me je takrat obiskal sva se sprehajala po Trafalgar square, radovedno sva se bljizala in kukala proti vratom, ki so vhod v ulico do Buckinghamske palace. Vrata so bila zastrazena, polno ljudi je stalo ob ulici, od policajev (bobekov) na konjih do rdecih tradicionalnih strazarjev. Od dalec sva opazovala in imela namen preckati cesto. Bila sva skoraj sama na tej strani. Nakar se pribljiza kocija, takoj sem opazila smesen klobuk, moje prvemisli so bile: kaj za vraga je s to zensko narobe?...ni bilo par sekund videla sem njega, sedeti nasproti Camille. Bili so 4 v kociji, spoznala sem samo Camillo in njega, princa Willjama. Po prijateljevem opisu sem sokirano z odprtimi ustmi strmela vanj in se ne premikala. Pogledal me je naravnost v oci in se mi nasmehnil. Verjetno si je mislil se ena koklja, ki se slini po mojih slikah v casopisih. Sploh ni res, ni me ganil do takrat. Ne ker je slaven, pomemben, ampak njegove svetle oci:) njegov nasmeh v zivo se skrije v primerjavi z njegovimi fotografijami.  Ker sva stala cisto na zacetku, izven guzve, sva imela sreco,da sva bila tako blizu.

Tej kociji se je pridruzila se kraljicina... Ni bilo 10 minut ze sva stala pod balkonom Buckinghamske palace, kjer se je zbrala cela druzina in pozdravila narod. Kraljica je imela rojstni dan.

Tega spontanega in prikupnega nasmeha je nemogoce izbrisati iz spomina:) in odtehta ves londonski blisc.